Projekt predora »Eurasia«, ki povezuje evropsko in azijsko stran Istanbula po cesti, je bil zgrajen med predeloma Kazlıçeşme in Göztepe v skupni dolžini 14,6 km, vključno s 5,4 km dolgim dvoetažnim predorom, ki pod morskim dnom prečka Bospor. Projekt prispeva k reševanju prometnega problema med obema celinama na tej zelo prometni poti z zmogljivostjo več kot 100 tisoč vozil na dan in skrajša čas potovanja s 100 minut na 15 minut. Najzahtevnejši odsek projekta Evrazijski predor (Istanbulski cestni cevni prehod skozi ožino) je bil uspešno končan pred rokom. Dve celini sta bili povezani pod morskim dnom s predorskim strojem TBM (Tunnel Boring Machine).

Izkop predora se je začel 19. aprila 2014 na gradbišču Haydarpaşa na azijski celini. Stroj TBM (Tunnel Boring Machine), ki je bil razvit posebej za ta projekt, je opravil 3 344 metrov izkopa in na dan napredoval 8-10 metrov pod morskim dnom. V obseg projekta, ki je vključeval tudi avtocestne predore, izvrtane s konvencionalno rudarsko metodo, so bila vključena tudi cestna in umetniška dela.

Turčija ima enega najuspešnejših inženirskih objektov na svetu, Evrazijski predor, ki je odprl novo obdobje v tehnologiji gradnje predorov. Projekt je zmanjšal količino emisij, porabo goriva in stroške vzdrževanja vozil ter s skrajšanjem potovalnega časa prispeval k turškemu gospodarstvu. Istanbul je pridobil okolju prijazno prometno infrastrukturo, ki ne kazi naravnih lepot in silhuete, spoštuje ekološko ravnovesje in ne škoduje morskemu življenju. Projekt je postal najugodnejša pot med letališčem Atatürk na evropski strani in letališčem Sabiha Gökçen na azijski ter je z integracijo med obema pomembno prispeval k položaju Istanbula v mednarodnem zračnem prometu.

Inženirski uspeh, ki bo zgled svetu
Najpomembnejša faza projekta Evrazijski predor, ki ga sestavljajo trije glavni odseki, je 3,4 kilometra dolgo prečkanje Bosporske ožine. Pri gradnji prehoda čeznjo je bila uporabljena najnaprednejša tehnologija TBM na svetu. TBM, uporabljen v tem projektu, je na 1. mestu na svetu z močjo rezalne glave 33,3 kW/m2 , na 2. mestu s projektnim tlakom 12 barov in na 6. mestu s premerom izkopa 13,7 m. Na trasi projekta so morski sedimenti in kamnine (»Tračanska formacija«) z različnimi tlačnimi trdnostmi. Zaradi teh razlogov je projekt Evrazijskega predora po svojih tehničnih značilnostih eden redkih in redkih inženirskih projektov na svetu.

Skupna dolžina projekta: 14,6 km.
Evropska stran: Na ulici Kennedy Caddesi od Kazlıçeşme do Sarayburnu je bil zgrajen podhod, most za pešce, primeren za dostop invalidov, pa je bil zgrajen kot nadhod. Celotna dolžina obstoječe ceste, ki meri približno 5,4 km, je bila razširjena z 2 × 3 in 3 × 2 pasov na 2 × 4 pasove.
Prečkanje Bosporja: Na zahodnem vhodu 5,4 kilometra dolgega dvonadstropnega predora, ki poteka pod morskim dnom v Bosporski ožini, sta cestninska postaja in upravna stavba, na obeh koncih predora pa so prezračevalni jaški. Cesta je na vsaki ravni urejena kot dvopasovnica.
Anatolska stran: Na cesti D100 do Göztepe so bili zgrajeni 2 mostni križišči in nadhodi za pešce, vključno z njihovo posodobitvijo za potrebe invalidov. Ta približno 3,8 kilometra dolga cesta je bila razširjena z 2×3 in 2×4 pasov na 2×4 in 2×5 pasov.

Potresna odpornost predora je bila posebej povečana
V predoru, ki ga sestavlja skupaj 1 672 obročev, so bili na dveh različnih točkah nameščeni seizmični obroči, da bi povečali odpornost predora proti morebitnemu potresu močnejše magnitude. Seizmični obroči, ki so bili posebej zasnovani in izdelani po testiranju v laboratorijih in se izkazali za uspešne, so prva uporaba v predorogradnji po TBM na svetu, glede na obstoječi premer in stopnjo seizmične aktivnosti.
Poleg tega je bil v proizvodnih obratih Yapı Merkezi Paşaköy proizveden visoko zmogljiv beton, ki se uporablja pri proizvodnji montažnih AB segmentov, ki tvorijo obroče v predoru, s ciljno življenjsko dobo 100 let. Analize in simulacije, ki jih je opravil Danski tehnološki inštitut (DTI), so pokazale, da je življenjska doba proizvedenih segmentov vsaj 141 let.

Projekt je s svojimi visokimi standardi zgled
Pri projektu Evrazijskega predora je sodelovalo 2 124 zaposlenih, pri gradnji pa je bilo uporabljenih 250 gradbenih strojev. Varnost in zdravje pri delu sta bila ves čas projekta prednostna naloga. Zaposlenim je bilo zagotovljenih 41 tisoč ur usposabljanja o varnosti in zdravju pri delu ter varovanju okolja. V projektu, v katerem so se v celoti izvajala pravila varnosti pri delu, ni bilo nesreč, ki bi imeli za posledico resne poškodbe.

Projekt je bil nagrajen s strani prestižnih mednarodnih organizacij
Evrazijski predor je že v sedanji fazi prejel tri finančne, dve infrastrukturni in eno okoljsko nagrado. Projekt je za svoje visoke standarde prejel nagrado Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) za najboljšo okoljsko in družbeno prakso, ki se podeljuje najuspešnejšim projektom z vidika trajnosti.

• EMEA Finance “Najboljše javno-zasebno partnerstvo” 2012
• Časopis Infrastructure Journal: “Najbolj inovativen prometni projekt” 2012
• Thomson Reuters PFI “Najboljši posel financiranja infrastrukturnih projektov” 2012
• Euromoney “Najboljši posel projektnega financiranja v Evropi” 2012
• Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), nagrada za najboljšo okoljsko in družbeno prakso 2015
• Mednarodno združenje za predore in podzemne konstrukcije (ITA) “Projekt leta” 2015
• Engineering News Record (ENR) “Najuspešnejši predorski projekt leta 2016” 2016
• Korejsko združenje gradbenih inženirjev “Zlata kategorija – nagrada za stavbo leta” 2017
• Nagrada za arhitekturno razsvetljavo Združenja ameriških inženirjev za razsvetljavo (IES) 2017
• Mednarodna cestna zveza (IRF) “Nagrade za globalne dosežke – gradbena metodologija” 2017
• Novi gradbeni inženir (NCE) “Nagrada za metodo vzdrževanja in obnove” 2018

Javna sredstva niso bila porabljena

Projekt je bil izveden po modelu »Build–operate–transfer (BOT)” oz. zgradi-upravljaj-prenesi s financiranjem v višini približno 1,245 milijarde ameriških dolarjev. Za naložbo je bilo zagotovljeno mednarodno posojilo v višini 960 milijonov USD. Lastniški kapital v višini 285 milijonov USD sta zagotovili družbi Yapı Merkezi in SK E&C. Za naložbo v projekt ni bilo izdatkov iz javnih sredstev. Družba Eurasia Tunnel Operation Construction and Investment Inc, ki je izvedla načrtovanje in gradnjo projekta, je prevzela upravljanje predora za 25 let in 28 dni. Po zaključku obdobja obratovanja bo Evrazijski predor prenešen na javni sektor.